S prijateljico smo se odpravile po nakupih in tako smo pregledale skoraj celoten nakupovalni center. Bile smo povabljene na zabavo, ki pa je imelo dress code.
Ta je narekoval da so obvezne kavbojke in pa rdeče majčke. Seveda rdeča ni bila ravno v mojem stilu, prav tako, pa je prijateljica imela isti problem, smo se zmenile, da bomo šle kar skupaj po trgovinah. Letos smo očitno naletele na problem, saj rdeča sploh ni bila v modi, in smo težko sploh našle kaj rdečega v kakšni trgovini, saj so imeli vse druge barve. Od pastele oranžne, rozaste, olivno zelene,… tako smo kar hitro naredile selekcijo, a vseeno smo morale iti čez celotno trgovino, če pa bi morda imeli kaj drugega, kar bi nam padlo v oči. Tako smo praznih rok šle iz kar petih trgovin.
No, če štejemo, še to, da smo se ustavile še v knjigarni, ki je bila ravno na poti, jih je bilo šest. Ko smo prišle v naslednjo trgovino z obačili, so nam kar zažarele oči, saj smo našle kar nekaj rdečih barv na obešalnikih. Takoj sva se zakadile. Jaz v rdečio srajčko, prijateljica pa v rdečo majico. Res je bilo hecno, ker se nismo nič zmenile, kaj bi katera imela. Ampak k sreči sva bile ravno tako različne, da se nama ni bilo potrebno pregovarjati, saj pa smo bile obe takšni, da nismo marale biti enako oblečeni. Ko sva majčki in srajčko sprobale, smo šle kar na blagajno. Imeli so pos terminal, kar je bilo idealno za plačilo s kartico.
Tako je bila prijateljica pred mano in prva položila kartico na pos. Med tem časom pa sem jaz že iskala svojo bančno kartico, za kar je nisem našla sprva. Ustrašila sem se, da sem jo pustila v knjigarni, saj sem tudi tam plačala preko pos terminala, a k sreči je bila samo v drugem žepu denarnice.
Tako sem tudi jaz pristopla k blagajni in se odločila za kartično plačilo, trgovka pa mi je pomolila pos terminal.