Priznam, zpiz je bil zame ena tistih kratic, ki sem jih dolga leta preprosto ignoriral. Nisem si namreč mislil, da mi bo tako hitro nasproti prišel zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Plačeval sem pač tiste davke, oddajal obrazce, ter imel v mislih, da nekaj pač šteje za pokojnino. Dokler nisem moral dejansko stopiti v stik z njimi, mi je bilo torej to precej tuje.
A s tem sem se nekaj časa nazaj prvič srečal, ko sem moral preveriti pogoje za delno upokojitev enega izmed družinskih članov. Ta se je zatekel do mene, ter me prosil, če bi mu lahko pomagal pri teh rečeh. Zdelo se mu je namreč, da se jaz na takšne reči spoznam veliko bolje, kot on, tako da me je res prosil, če mu pomagam. Seveda pa nisem imel nobenih zadržkov, ter sem mu brez pomisleka priskočil na pomoč.
Tedaj pa se je moj stik z zpiz res začel. Sprva sem si mislil, da bo to le en obrazec, ki ga bo potrebno izpolniti, ter morda dva klica. A hitro je bilo mogoče videti, da gre za precej bolj kompleksen sistem. Razne zavarovalne dobe, manjkajoči prispevki, upoštevanje prekinitev, dodatni pogoji glede starosti, statusa in tako dalje. Vsega skupaj je bilo res ogromno. Na srečo pa je bila na voljo svetovalka, od katere sem lahko dobil kontakt preko zpiz. Ta mi je lahko pomagala, ter me vodila skozi vse procese. Sploh ne moram povedati, v kakšno pomoč mi je bilo to. Med tisto goro raznih reči za upoštevati, papirjev in okoliščin, sem bil čisto izgubljen. Tedaj mi je lahko ona vse razložila, ter mi omenila, na kaj naj bom pozoren.
Z njeno pomočjo pa mi je tedaj le uspelo urediti delno upokojitev za prijatelja, čeprav ni bilo lahko. Kljub mukam pa sem se iz tega tudi sam veliko naučil, kar mi je precej dragoceno.