Pokljuka je kraj, ki ga pogosto obiščem z svojim dedkom
Določeni kraji vas spomnijo na določene osebe z katerimi ste bili v tem kraju in doživeli lepe trenutke, tako je nama Pokljuka, ki jo obiskujeva vedno, ko imam jaz za vikend prosto. Ko sem bila mlajša, me je dedek po navadi vozil v te kraje, pogosto sva hodila v hribe. Ritual je bil vedno isti, babica nama je zjutraj pripravila malico v nahrbtnik in midva sva se odpravila na pohod do kosila.
Tako je pogosto zmagala Pokljuka, dedek jo je imel zelo rad. Še danes vem za vse poti, ki sva jih prehodila in spomini so tako živi, kot bi se vse dogajalo včeraj. Sedaj je že starejši in sedaj on čaka, da jaz dam idejo kam greva, kar oči mu zažarijo, ko ve, da za vikend pridem k njemu, neizmerno me je vedno imel rad, imel me je za hčerko, vedno me je čuval in varoval. Tako je najin skupni izlet še vedno Pokljuka, le poti so krajše, prilagojene njegovemu zdravju. Postopek je še vedno isti, jutranje pakiranje malice, čeprav že sedaj večina ljudi je v gostilnah in restavracijah, midva ohranjava še vedno stari ritual.
Ni lepšega kot je Pokljuka, ko se na klopci usedeva in narediva malico, kaj dobrega spijeva in nadaljujeva najino pot po naravi. Nikoli se nisva ustavljala v restavracijah, če sva šla na takšne pohode, enostavno nisva potrebovala, vedela sva, da Pokljuka ponuja veliko več, kot pa sedenje v restavraciji. Leta so tekla, Pokljuka je bil najin izlet še ko je že dedek težko hodil, poti so se krajšale, spomini pa so ostajali.
Kako lepo nama je bilo, nepozabno, Pokljuka je meni pustila nešteto spominov, ki jih ne bom nikoli pozabila, to so kraji, ki so prekrasni za ljudi, ki imajo radi naravo, hribe in gore. Tukaj človek pozabi na vse, Pokljuka ima vse to in še več.
…