Dan danes veliko ljudi potoži, da je njihova težava sladkorna bolezen, a se mi zdi, da jih je veliko na meji oziroma se meja, ki pove, da ima človek sladkorno bolezen iz leta v leto manjša.
Sedaj mislim, da je meja 7,1. Včasih je bila meja višja. Sicer sladkorna bolezen, kot hujša oblika, nastopi šele, ko se vrednosti povzpnejo nad 12. Ne poznam veliko ljudi, ki bi imeli to bolezen oziroma, da bi bilo tako hudo, da bi jemali tablete ali inzulin, zato težko povem, kako zelo bolezen vpliva na kakovost življenja. Definitivno ni enako, kot če si zdrav, vendar, ko je sladkorna bolezen v lažji obliki, življenje poteka nemoteno. Oseba lahko opravlja vsa dela, kot jih je opravljala pred boleznijo. Malo se moramo prilagoditi in spoznati svoje telo in potrebe, da znamo odreagirati, po drugi strani pa ni kaj bistveno drugače.
Težko je za tiste, ki imajo napredno stopnjo in njihovo življenje sladkorna bolezen nekoliko ovira. Ne smejo se preveč naprezati, paziti morajo, kaj jejo in imeti pri sebi vedno nekaj sladkega, da lahko pojedo, ko jim pade sladkor. Predvidevati morajo, kdaj bodo jedli in kdaj si bodo dali inzulin, tisti, ki si ga morajo vbrizgati.
Poznala pa sem človeka, ki mu je sladkorna bolezen onemogočila gibanje. Imel je grde rane na nogah in je moral zelo paziti, da se rane niso razširile, saj bi le to pomenilo, da lahko ostane brez nog.
Zelo težko je reči, ali sladkorna bolezen ovira ali ne življenje sladkornega bolnika. Vse je odvisno od stopnje bolezni, potem, ali človek je tablete ali si celo vbrizgava inzulin. Obstajata tudi dve stopnji bolezni, ki so različne glede na to, ali je sladkorna bolezen dedna ali je nastopila zaradi drugih zdravstvenih težav in debelosti.
Če zaključim, bi rekla, da sladkorna bolezen vpliva na kakovost življenja posameznika. Zdravje je potrebno ceniti.