Pobeg od vsega in hotel Bovec

Tudi vi včasih potrebujete pobeg od vsega. Ko imate vsega dovolj, ljudi, službe, opravil, obveznosti in ko si želite en vikend pozabiti na vse? Sama sem si to uresničila, ker sem vedela, da to moram storiti, drugače se ne bom počutila dobro, poiskala sem hotel Bovec in tisti vikend, ki je bila planirala poroka pobegnila daleč stran.

Poroka je bila namreč odpovedana zaradi korone in to ni lep občutek, ko se odločiš za tak korak in potem se ne moreš poročiti, tako sem že prej vedela, da ne bo dobro zame, če bom tisti vikend, ko bi se mogla poročiti ostala doma, tako sem poiskala kraj, kam bi šla in našla primeren hotel Bovec, kamor bi se po eni strani skrila, po drugi pa sprostila od vsega tega. Nisem želela ta dan poslušati, kako bi bilo lepo, če bi se lahko poročila, preveč sem bila žalostna, preveč čustev je bilo vpletenih, tako sem hotela samo stran. 

Ko sem v soboto dopoldan prišla v hotel Bovec, sem vedela, da sem naredila prav. Tisti težak kamen, se je kar odvalil iz srca, lažje sem dihala, drugi kraji, drugo ozračje, drugi ljudje, to je bilo to. Te misli okoli poroke so se kar porazgubile, začela sem dihati ta svež zrak, zaposleni so me zamotili, da nisem več premišljevala o poroki. Bilo mi je lepo, je pa res, da je bil hotel Bovec prekrasen, zaposleni prijazni, njihovo obnašanje je bilo zame ravno prav, malo so se pogovarjali z teboj, po drugi strani pa ti pustili tisti mir, ki si ga potreboval. Tako sem hotel Bovec doživela na svoj način, umirjeno, priznam, da sem bila večina časa kar v hotelu, nisem imele želje hoditi okoli sama, raje sem bila v hotelu med ljudmi, ker se je več dogajalo. Samota mi ni odgovarjala, zato pa je hotel Bovec poskrbel, da mi ni bilo dolgčas in ne bom ga pozabila, da sem tukaj pozabila na svojo poroko.

…

Na zapestju se mi je pojavil ganglion

Od nekdaj sem športni tip človeka, zadnje leto pa sem povečal treninge na fitnesu in ravno zato se mi je pojavil ganglion, sprva sploh nisem dajal pozornosti, potem pa me je začel motiti, tako da sem se pozanimal, kaj bi to lahko bilo. Seveda na fitnesu vsi poznajo to oteklino ali zatrdlino na zapestju, je kot neka mehka cista in pravi se ji ganglion pojavi pa se pri ponavljajočih gibih ali pa zaradi preobremenitve. 

Sedaj, kako se to zdravi, pa sem moral obiskati zdravnika, kateri mi je dal več možnosti. Priznam, da sem bil kar prestrašen, ker ta zatrdlina ni videti simpatično in te enostavno skrbi, če se na telesu nekaj pojavi, kar se ne bi smelo. No, zdravnik mi je ravno tako, takoj povedal, da gre za ganglion in da ima tri možnosti zdravljenja:

  • Punkcija,
  • operacija,
  • masiranje.

Sam se zelo težko odločiš, kaj boš naredil, seveda poslušaš zdravnika, ki pa te zbega z tremi načini zdravljenja. Ker nisem vedel, kaj bi naredil, sem ga odkrito vprašal:

»Kaj pa bi naredili vi, če bi imeli ganglion?«

Zdravnik me je malo čudno pogledal, se malček nasmejal in odkrito odgovoril, da on bi prvo probal z masiranjem, da bi ganglion počil, ker je tako zdravljenje najuspešnejše, ker se ne pojavi več. Če pa greš na operacijo ali punkcijo, pa se stvar lahko ponovi. Tako sva se dogovorila, da se čez nekaj časa oglasim nazaj, da bom probal masirati, da bi ganglion počil, če pa mi ne bo uspelo, pa bom šel na operativni poseg ali punkcijo. Tudi zdravnik je bil zadovoljen z mojo odločitvijo. Doma sem imel kar nekaj težav, ker mi bule ni bilo prijetno masirati, tako se je moj oče ponudil in res je tako močno masiral, da je ganglion počil. Kako sem bil vesel, ker me je rešil operativnega posega, pa še ponovil se ne bo, če bom imel srečo.

 …

Stric mi je podaril Beneteau plovilo

Vezi, ki nastanejo v življenju so zanimive, nekatere morajo, nekatere pridejo same od sebe, nekatere se s časoma prekinejo, jaz in moj stric pa sva ustvarila vez, ki je bila povezana z Beneteau plovilom. Namreč imel sem strica, ki sem ga imel zelo rad, vedno mi je pomagal, pogovor z njim v najstniških letih, mi je razblinil še tako veliko skrbi, ki sem jih v teh letih imel, zelo rad sem ga imel. 

Kako zelo se spominjam, ko sem prišel do njega in imel zaskrbljen obraz, on pa je pogledal in dejal:« Pridi greva na eno vožnjo z Beneteau plovilom:« 

Ta stavek ne bom pozabil nikoli v življenju, bil je pomorščak, oboževal je morje, če nisi vedel, kje bi ga našel, si se samo sprehod do marine, kjer je bilo privezano njegovo Beneteau plovilo in tam si našel njega. Najine vožnje po morju so bile vedno lepe, spominjam se kako sem čakal vikende, da grem do njega v marino. Kmalu sem si ustvaril svojo družino in svojega sina sem vedno vzel z seboj, ko sem šel do njega. Tako smo pogosto za vikende pluli z Beneteau plovilom jaz, stric in sin. Leta so tekla in stric je zbolel, vedeli smo da nima veliko časa, obiskoval sem ga v bolnišnici redno in mu nosil slike Beneteau plovila, da je videl, da je vse v redu, da skrbim zanj.

En dan pa me je šokiral, zjokal sem se ob njegovi postelji, ko je potegnil papir in mi ga dal v roke, na njemu je namreč pisalo, da je sedaj njegovo Beneteau plovilo moje. Ostal sem brez brez besed, solze so tekle po obrazu, kako zelo sem si želel, da bi plul z njim, a to ni bilo več mogoče. Danes sem lastnik Beneteau plovila po njegovi zaslugi in srečen sem, da sem imel čas z njim.

…

Odločila sem se za facelift obraza

Pogled v ogledalo pove vse in ne potrebuješ nekoga, da ti pove, da rabiš facelift, ker je tvoj obraz povešen, mi sami se še kako zavedamo, kako se naš obraz spreminja in za to nikar ne poslušajte drugih, vendar si vzemite par minut več v kopalnici in se vsake toliko poglejte v ogledalo bolj natančno.

Sama sem imela obdobje, ko mi je to pobegnilo, enostavno sem mislila, da bom večno lepa in mlada in svoji koži na obrazu nisem namenila dovolj časa, danes je zame edina rešitev facelift, kar pa sem sama kriva. Če bi v teh dveh letih, več časa posvetila svoji koži, bi sigurno moja koža na obrazu bila lepša in mlajša.

Tako pa sem naredila napako, ki je sama ne morem popraviti. Najbolj poteče so mi bile dve izrazite gube, ki sem imela občutek, da sem zaradi njih starejša za 5 let in povešene veke. Vedela sem, da če hočem to popravit je facelift edina rešitev, ki jo imam. 

S tem, da sem bila šele na začetku, morala sem se prej pozanimati, kam je sploh dobro iti, kjer so stranke zadovoljne. Ko sem se odločila kam bom šla na facelift, sem se naročila na prvi pregled, skupaj z kirurgom sva vse natančno pregledala, povedal mi je čisto vse kar sem potrebovala vedeti in kako se moram za facelift pripraviti, tako da sem datum že komaj čakala. Seveda ti tudi pove, da sedaj ne boš kar za 5 let mlajši in natančno razloži, kaj bo naredil in kako naj bi potem vse skupaj izgledalo.

Priznam, da me je bilo strah, ker je bil facelift zame čisto nekaj novega in nisem vedela, kaj pričakovati. Edino, kar sem si želela, je bilo, da bom po operativnem posegu lepša in ne grša, vse ostalo bo zame super. Tako je facelift uspel in moje veke so resnično lepše in moj mlajši pogled se je ponovno vrnil. Mazati trepalnice in videti svoj pogled je spet lepo.

 …

Vodnik za nakup popolne ročne ure

Kdor je tik pred nakupom ročne ure, se pogosto znajde pred vprašanjem, katero uro kupiti, da bo dobil kar največ za svoj denar. Marsikdo ne zaupa trgovcem, saj meni, da ga bodo pregovorili v nakup ure, ki je sploh ne potrebujejo. Če želite kupiti res kakovostno ročno uro, se dobro pozanimajte o tem, kaj se skriva pod njeno številčnico – tam, kjer se nahaja njen mehanizem. S tega vidika govorimo o mehanskih in elektronskih oziroma kvarčnih urah.

Pri izbiri ročne ure nikar ne hitite, saj boste ta modni dodatek nosili še vrsto let – in če vam ne bo všeč in se vam popolnoma prilegal, boste naredili več škode kot koristi. Pametno je, da se pred izbiro dobro pozanimate z izkušenim urarjem ali specializiranim zaupanja vrednim prodajalcem. Preden se sploh začneta pogovarjati, ga obvestite tudi o tem, koliko denarja ste pripravljeni odšteti za nakup ročne ure. Če želite kakovostno, to ne bo poceni, se bo pa izplačalo na dolgi rok.

Med najbolj cenjenimi urami na svetu so mehanske, medtem ko kvarčne veljajo za nizkocenovne. Pri mehanskih urah mora biti namreč dodobra usklajeno premikanje mikroelementov – vse od nemirke do kotvice, zatikalnika in zaskočnega mehanizma. Glavno usklajevalo tega popolnega gibanja je rotor, ki je pri luksuznih urah jasno viden in spada med najbolj občudovane elemente dragih ur. Prva tovrstna ura je bila izdelana šesto let nazaj in še danes jih izdelujejo po enakem kopitu. 

Obstajajo tudi avtomatske ure, ki imajo to lastnost, da se navijajo same. Spet druge ure pa poganja sončna energija. Za kvarčno uro boste odšteli do petsto evrov, pri mehanski uri pa bo ta znesek narasel za vsaj štiri- do osemkrat. Tovrstne ure pri ceni ne poznajo zgornje meje – tudi za tistega, ki si je privoščil tovrstno uro, morda obstaja druga, ki si je nikakor ne bi mogel. So namreč edinstvene in vsebujejo drage materiale, kot so na primer diamanti.

 …

Pokljuka je kraj, ki ga pogosto obiščem z svojim dedkom

Določeni kraji vas spomnijo na določene osebe z katerimi ste bili v tem kraju in doživeli lepe trenutke, tako je nama Pokljuka, ki jo obiskujeva vedno, ko imam jaz za vikend prosto. Ko sem bila mlajša, me je dedek po navadi vozil v te kraje, pogosto sva hodila v hribe. Ritual je bil vedno isti, babica nama je zjutraj pripravila malico v nahrbtnik in midva sva se odpravila na pohod do kosila.

Tako je pogosto zmagala Pokljuka, dedek jo je imel zelo rad. Še danes vem za vse poti, ki sva jih prehodila in spomini so tako živi, kot bi se vse dogajalo včeraj. Sedaj je že starejši in sedaj on čaka, da jaz dam idejo kam greva, kar oči mu zažarijo, ko ve, da za vikend pridem k njemu, neizmerno me je vedno imel rad, imel me je za hčerko, vedno me je čuval in varoval. Tako je najin skupni izlet še vedno Pokljuka, le poti so krajše, prilagojene njegovemu zdravju. Postopek je še vedno isti, jutranje pakiranje malice, čeprav že sedaj večina ljudi je v gostilnah in restavracijah, midva ohranjava še vedno stari ritual. 

Ni lepšega kot je Pokljuka, ko se na klopci usedeva in narediva malico, kaj dobrega spijeva in nadaljujeva najino pot po naravi. Nikoli se nisva ustavljala v restavracijah, če sva šla na takšne pohode, enostavno nisva potrebovala, vedela sva, da Pokljuka ponuja veliko več, kot pa sedenje v restavraciji. Leta so tekla, Pokljuka je bil najin izlet še ko je že dedek težko hodil, poti so se krajšale, spomini pa so ostajali.

Kako lepo nama je bilo, nepozabno, Pokljuka je meni pustila nešteto spominov, ki jih ne bom nikoli pozabila, to so kraji, ki so prekrasni za ljudi, ki imajo radi naravo, hribe in gore. Tukaj človek pozabi na vse, Pokljuka ima vse to in še več.

 …

Predlogi za delovna oblačila

Kako pa vi gledate na delovna oblačila? Nekateri so vsi srečni, če jih imajo, ker tako ohranijo sovja oblačila, da se ne uničijo, poškodujejo in tako prihranijo tudi denar, ker jim ni potrebno kupiti novih. Nekateri nimajo radi delovna oblačila, ker ne morejo biti to kar so, ker imajo radi svoj stil.

Pri nas je na novo prišla ideja, da bi vsi imeli delovna oblačila, ki bi bila ista. Mene osebno je to šokiralo, ker sem vedela kaj me čaka, ker pa še to ni bilo dorečeno, sem upala, da bo več delavcev proti, kot pa za. Kar celi mesec se je vleklo, predenj so oni to odločili, ker so očitno dobili več negativnih odzivov, kot pa pozitivnih in jim je podrlo plane.

Na koncu je vseeno prišlo po mailu, da delovnih oblačil ne bomo imeli istih, bodo pa poslali, kako je potrebno priti v službo oblečen. No, sem si rekla, sedaj ne bomo dobili zastonj oblačil, morali pa se bomo oblačiti, tako kot bodo oni rekli. To pa je še slabša varianta. 

Upala sem, da bodo na delovna oblačila pozabili, pa žal niso. Dobili smo navodila kako se je potrebno oblačiti in vsake toliko smo dobili kontrolo v trgovino, če smo resnično tako oblečene. Jaz sem se tega kar držala, ker enostavno mi ni bilo, da bi hodila v službo z strahom, da nisem pravilno oblečena, včasih sem se po končani službi preoblekla, včasih pa sem oblekla takšna delovna oblačila, da sem lahko šla z njimi tudi domov in ni bilo čisto nič čudno. 

Upam pa, da se bodo premislili, ker ljudje nimajo denarja, da se z svojimi stroški oblačijo tako kot oni želijo, zato upam, da se to spremeni in če bodo hoteli delovna oblačila, naj nam jih tudi priskrbijo, tako bi bilo naj boljše ta vmesna varianta je najslabša, ker zapravljamo svoj denar, da se oblačimo po njihovo. …

Olje groznih pešk mi je pomagalo spet zaživeti in imeti energijo

Kako naporno je, ko se zjutraj zbudiš in so ti noge težke, pravzaprav ti je celo telo težko in utrujeno, ne veš kako boš preživel cel dan, veš da te čaka polno dela in delaš ker pač moraš. Sama sem bila v tem sranju, danes rečem, dokler me ni rešilo olje grozdnih pešk, z katerim se je moje telo prerodilo.

Najtežje mi je bilo, ker enostavno zdravstveno nisem bila bolna, hkrati pa nisem mogla nič. Raje bi videla, da bi se me lotila kašna gripa ali prehlad, da bi saj vedela, zakaj gre. Tako pa sem se vrtela v vrtincu. Kasneje sem enkrat šla po olivno olje v eno oljarno, kamor vedno hodim in sem se malo zaklepetala, na kar mi je gospodar rekel, da se je kar nekaj časa tako počutil, dokler ni začel piti olje grozdnih pešk in da se še danes smeji, ker ga sam predeluje in ga je prej samo delal ni pa ga užival.

Sam prizna, da je bil res norec, da se ni zavedal kako zdravilno je olje grozdnih pešk in je sam obiskoval zdravnika, da so ga pošiljali sem ter tja in vsak mu je predpisal svojo diagnozo. Ko je imel vsega dovolj ni hotel več k zdravnikom in odločil se je, da se pozdravi sam, uživati je začel bolj zdravo hrano, hkrati pa olje grozdnih pešk eno žličko pred vsako jedjo, tako se je po določenem času začel veliko boljše počutiti.

Takrat mi je rekel, naj probam, da mi škoditi ne more, bil je tako dober, da mi je olje grozdnih pešk podaril za začetek, ker je rekel, da bi sam želel, da mi pomaga, ker ve kako se sedaj počutim.

Res sem ga vzela in začela piti, po enem mesecu, sem bila prerojena, zjutraj so moje noge lažje vstale, nisem imela slabih misli in počutila sem se dobro. Kakšen dober občutek, ko sem se tako počutila, skoraj sem že pozabila kako se človek lahko počuti živega in za vse to je krivo olje grozdnih pešk. Pijem ga še danes. …

Natikači in poletje

Končno se je pričelo toplo poletje, iz omar je bilo potrebno poiskati poletna oblačila in obutev, po navadi sem se najprej lotila obutve, saj so natikači po dolgi zimi še najbrž edini kos poletne opreme, ki mi je še vedno prav. 

Na začetku prijetna mala modna revija v moji spalnici, je kaj hitro prerasla v skrb zbujajoče dejstvo, da bo potrebno osvežiti poletno kolekcijo in kot sem že omenila, so bili troji natikači in dvoji sandali edina stvar za nadeti, ki min je dejansko še ustrezala. Le kakšno krilo in obleka za na plažo se mi je še prilega, vse ostalo pa bilo nekoliko pretesno. In zdaj res verjamem, da se pozimi oblačila v omari dejansko skrčijo.

In kot po navadi vedno kombiniram vse kar je možno, usklajujem tudi oblačila z obutvijo in modnimi dodatki, ki se prilegajo zraven. Napotila sem se v trgovino in ker so danes centri zasičeni z vsemi vrstami trgovin, je ob vsakem butiku, ki ponuja mična oblačila v lepih barvnih vzorcih in niansah, še kaka obutvena trgovina s sijočo izložbeno ponudbo. Poletni sandali in natikači, kričeče kličejo po damicah, ki se jim ne morejo upreti, da jih ne bi postavile v svojo omaro in si jih nadele na noge. 

Z namenom, da si dopolnim pomanjkljivo poletno garderobo, sem se mimogrede ustavila ob ravno takšni izložbi, čudoviti natikači, v krem barvi, s trakci in na vsakem lepe majhne pisane pastelne rožice,v katere sem se preprosto zaljubila. To je tisti veličastni občutek, ko si ženska reče, te preprosto morem imeti. Kljub temu, da sem si od konfekcije izbrale le dve majčki in eno lahko krilce, so veličastni natikači, kljub visoki ceni romali z mano domov. 

Ni bilo toliko pomembno, da imam doma v omari hlače, ki so mi res tesne in komaj gredo skupaj v pasu, pomembno je bilo, da bodo novi natikači odvrnil pozornost od maščobnih blazinic, ki bodo lezle iz malo pretesnih hlač lanske sezone. …

Rada imam igre na srečo

Včasih se vprašam, kako to, da imam tako lepo mnenje o sebi in tudi igre na srečo mi dajo to vedeti, kajti po navadi, ko kaj igram zadanem. No, zaenkrat še nisem igrala za veliko denarja, vendar tiste male igre na srečo, mi po navadi prinesejo srečo.

Vedno sem razmišljala lepo, nikoli nisem znala sovražiti in nekako sem si z razmišljanjem začrtala moje življenje čisto preprosto, tako brez grdih misli, enostavno sem vedela, kako želim živeti in bila prepričana, da se lepo da živeti.

Tako sem kdaj pa kdaj kupila tudi kašno srečko, kajti igre na srečo so mi šle, nisem zadela velike zenske, sem pa si po navadi povrnila denar, ali dobila še kaj malega nazaj. So mi včasih ljudje rekli, da bi morala, kdaj riskirati in igrati za večje denarje, ker imam srečo, vendar tega si ne upam, kajti tako hitro lahko denar izgubiš, da pa znala tako riskirati pa ne. Vedno sem bila tradicionalist, nikoli sanjač, tudi igre na srečo so zame bile mala sreča in ne velika. Mogoče, če bi razmišljala drugače, bi dobila več. 

Je pa res, da ko grem mimo kakšne igre na srečo, se rada ustavim in kaj zaigram. To me sprosti in seveda upam, da bom kaj zadela, kdo pa igra v upanju, da ne bo nič zadel, vsi igramo z istim namenom in to je da zadanemo. Samo nekateri ne znajo nehati in jim igre na srečo lahko kar hitro prinesejo nesrečo, ker lahko izgubijo veliko denarja. 

Kaj igrati in katere igro na srečo ti bodo prinesle zadetek, pa nihče ne ve, če bi to vedeli, bi vsi igrali iste igre, to pa je poanta, da nikoli ne veš, kje te sreča čaka, pa naj bo v ljubezni, naj bodo igre na srečo, ali pa služba, to pa je vprašanje. Najdite svojo srečo, kajti vsak jo lahko nekje ima. …