Zabojček in shranjena vedno sveža zelenjava

Nekaj časa, ko sem živela stran od staršev, nisem imela izbire, da bi imela domačo zelenjavo, ker sem živela v bloku. Potem pa sem se preselila bližje staršem in tako sem si lahko privoščila zabojček sveže zelenjave, vedno ko sem jo potrebovala. Moja starša nista imela samo vrta, imela sta tudi njivo in tako je bilo čez poletje pri njima res veliko pridelkov. Moja mama se je sama odločila, da me vedno čaka zabojček v shrambi, kar sem bila res vesela, ker sem ga imela za cel teden.

Lahko sem si pripravljala moje zelenjavne juhe. Oboževala sem juhe, tako sem si vsaki dan pripravilo drugačno zelenjavno juho. Najraje sem imela brokolijevo juho, te se nisem nikoli naveličala, pripravljala pa sem si tudi bučkino, korenčkovo, česnovo, krompirjevo in fižolovo juho. Res mi je mamin zabojček prišel še kako prav. Tudi mama je že vedela, kaj si najraje pripravljam in mi je tudi takšno zelenjavo vedno dala v zabojček, ki mi ga je pripravila. 

Če pa je prišla k meni na obisk, pa nikoli ni prišla praznih rok, vedno je imela z seboj kaj domačega, tega pa sem tudi bila najbolj vesela. Jaz pa sem jo počastila z katero od mojih juhic. Njej so tudi bile dobre. Tako sem ji že namignila, kdaj imam kosilo in da naj pride takrat, da bova skupaj jedle, ker so itak juhice iz njene zelenjave in njen zabojček nikoli ne razočara. 

Moja draga mami mi ogromno pomeni, njen zabojček mene rešuje, jaz ji večkrat pravim, da je ona moje zdravje, ker se zavedam, kako dobra, okusna in kvalitetna je njena zelenjava. Njen zabojček je vreden več, kot cel voziček hrane iz trgovine.…

Pravilno izbrano pohištvo za majhne kopalnice

Ste tudi vi naveličani svoje stare kopalnice in bi si enkrat radi naredili kopalnico po vašem okusu, da bi bila prostorna in lepa? Nekatere kopalnice so res lepe, a zato moraš imeti malo okusa za urejanje, nekateri imajo prekrasne velike kopalnice, pri nekaterih pa je pohištvo v velikih kopalnicah izbrano čisto napačno. Sam nimam preveč okusa za urejanje prostorov, ima pa izjemen okus moja žena, tako da pri nama je to bila njena naloga, da prideva do lepe, prestižne in prostorne kopalnice, ki sva si jo že nekaj let želela. 

Ona je vse lepo naštudirala, izmerila za pohištvo in tako sva šla skupaj kupit stvari. Moja žena že od nekdaj ne ureja stanovanja klasično, najino stanovanje je nekaj posebnega, ko stopiš v njega se čuti, da ga ureja skrbna roka, ki ima okus, prav tako ne bova imela klasične kopalnice, ker vem, da bo ona to naredila po svoje. Veliko ljudi, danes v kopalnici nima več kopalne kadi, moja žena je vedno rekla, da kopalnice brez kopalne kadi sploh ni kopalnica in da bi se tega mogli malo bolj zavedati tudi drugi. Zelo lepo je imeti kopalno kad in vedno pride prav.

Kupila sva vse potrebno in v roku 14 dni, sva prišla do svoje kopalnice, ki je res lepa, niti ni tako velika, a je idealna postavitev pohištva, tako da je izpadla zelo lepo. Ploščice v kopalnici so svetle, zemeljskih barv, prav tako je kopalna kad oblečena v iste ploščice, kar res naredi kopalnico še lepšo. Sedaj kopalnice ne bova rabila več ponovno prenavljat, ker nama bo služila veliko let, prav takšna kot je. Res je lepa, človek v njej se počuti prijetno, nikoli si nisem mislil, da mi bo kdaj v stanovanju lepa kopalnica, ker na kopalnice človek pri urejanju stanovanja kar malo pozabi, ker so na prvo na vrsti drugi prostori, ker so bolj na očesu.…

Lešniki so moja razvada vsako večer pred televizijo

Doma imamo vsako leto za obrati majhno drevo, na katerem so lešniki in jih je vedno veliko. Lahko bi jih dali tudi k sosedom, a jaz še kako dobro vem, kako zdravi so, zato jih ne dajem nikomur in jih imam za nas. Obiram jih en dan, potem pa potrebujem kar nekaj ur, da jih olupim, to je najtežje, kajti še vsi so v svojih lupinah. Ko so lešniki olupljeni so moji prsti kar boleči. A ni lepšega kot to, da so lešniki pripravljeni za celo zimo. Ker jih obožujem jesti zvečer pred televizijo, jim imam kar na tleh pri sedežni.

Tako imam zraven kladivo in desko in jih tolčem sproti, nikoli jih ne tolčem v naprej, ker bi jih tako preveč pojedla. Obožujem jih, to je moj večerni ritual, prav z veseljem se usedem za mizo in si jih ob dobrem filmu tolčem. Včasih gre to na živce mojemu moži, a se ne pustim motiti, sedaj imam občutek, da se je že navadil na to. Meni so lešniki dobri in vem da so tudi zdravi. Otrokom jih pa vsaki dan malo natolčem, tako da jih pojedo ob risanki. Tako zelo sem vedela, da so lešniki za nas skozi celo zimo. Ko pomislim, da sem včasih kupovala lešnike v trgovini, ki niso bili prav nič dobri in niti malo po okusu podobni tem domačim lešnikom, se zavedam, kako srečna sem lahko, da so naši lešniki domači. 

Razmišljala sem že, da bi posadila še kakšno drevo, kajti tako bi lahko imeli še več lešnikov, nikoli jih ne bi bilo preveč. Potem bi jih otroci in mož še več pojedli, kot pa jih sedaj in lahko bi jih tudi dala malo sosedom. Naši lešniki so res lepi, veliki, dobri. Drevesa nismo posadili sami, ampak je že bilo, ko smo kupili zemljo.…

Distančniki predstavljajo majhno, ampak zelo pomembno nadgradnjo pri modifikacijah avta

Ali veste kaj so distančniki? Četudi še nikoli niste slišali za besedo distančnik, boste distančnike hitro prepoznali, saj jih pri modifikacijah avtomobila uporabljajo vsi, ki želijo svoj avto nadgraditi.

Distančniki se uporabijo takrat, ko želi lastnik avtomobila razširiti koloteke. Običajno morajo biti takšni distančniki izdelani iz aluminija po zelo strogih merilih in navodilih, saj lahko le tako proizvajalcev distančnikov doseže najvišjo kakovost izdelka, ki bo vgrajen v avtomobil in bo moral zadostiti najvišjim standardom. Sploh ob dejstvu, da običajno distančnike vgradijo tisti, ki bi radi uravnotežili večja in širša platišča ter tako poskrbeli za bolj mirno vožnjo brez tresenja. Ogromno mladostnikov, sploh tistih, ki kupijo starejše modele vozil želijo z večjim kolotekom, velikimi distančniki doseči lepši izgled avtomobila. In ta eleganten slog ima običajno višjo prioriteto, kot bolje upravljanje vozila.

Toda ali ste že kdaj videli kako izgledajo plastični distančniki? Lahko vam povem, da niti približno ne izgledajo tako kot distančniki, ki sem jih opisal zgoraj. Toda, da ne bo kakšne pomote, to nikakor niso primerni distančniki, ki bi jih lahko uporabili na avtomobilu. In zakaj to tako zelo poudarjam. Ker se je zgodilo, da je moj prijatelj, ki se ukvarja z izdelavo in prodajo plastičnih distančnikov dobil klic, kjer ga je mlad fant spraševal o tem kakšno ceno imajo njihovi distančniki in kje se cene začnejo. Seveda ni pričakoval, da ta fant potrebuje distančnike za avtomobil zato mu je odgovarjal v centih, ker je fant spraševal za par distančnikov.

Po začetnem šoku stranke sta si le razjasnila, kakšne distančnike fant potrebuje. Razlika je seveda očitna, saj je cena zgoraj opisanih distančnikov, ki so narejeni iz kovinskih zlitin in aluminija. Torej ta zgodbica o naročilu plastičnih avtomobilskih distančnikov je še danes aktualna, saj jo prijatelj na vsaki zabavi ponovi in nasmeji celotno druščino. 

…

Toplotna črpalka pri mojih starih starših

Imam zlate stare starše, sedaj, ko sem starejši se pogosto skupaj spominjamo, kako sem pri njih preživel svoje otroštvo. Res, da živita v skromni hiši, prav nič moderni, a zame je ta hiša najbolj moderna na svetu. Ker sta onadva skrbela zame, ko sem bil majhen, pa sedaj jaz skrbim za njiju, ko sta onadva starejša, na zadnje je bil za njiju moj nakup toplotna črpalka, ker sta se mi smilila po zimi, ko sta se vsako jutro zbujala v hladni hiši in sta morala svak dan kuriti na drva.

Nikoli nista od mene pričakovala čisto nič, to je bil tako lep občutek, še ko sem vedel, da jima ni lahko, sta skušala rešiti vse sama. Tako da je tudi toplotna črpalka bila izziv, saj sem vedel, da takoj ko jima bom povedal, da bi jima uredil ogrevanje, ne bosta zato.

En dan sem pri kavi omenil, kako bi jima bilo, če bi imela stalno ogrevanje, pa sta se potožila, da si teg ne moreta privoščita. Tako sem dobil potrdilo, da si to želita, le privoščiti si ne moreta. Vedel sem, da bi toplotna črpalka bila krasna rešitev za njiju, saj leta tečejo in tako bosta vedno težje kurila na drva. 

Odločitev je padla, šel sem v akcijo in uredil vse potrebno, da jima uredim ogrevanje, toplotna črpalka je bila kupljena in delo se je lahko začelo. Ko sem jima povedal, da jima bom uredil ogrevanje, sta bila šokirana, nista pričakovala tega in nista mi mogla več reči ne, ker je bilo vse urejeno, toplotna črpalka je bila že pripeljana. 

Na koncu, ko je bilo vse montirano in urejeno sta mi hotela plačati, sam pa denarja nisem hotel, hotel sem, da ostaneta zdrava, da se bomo še dolgo družili. Spravil sem jih v jok, tudi sam sem jokal, ker sem jih imel tako rad. Sedaj jih greje toplotna črpalka in tako se zbujata v topli hiši, kar za svoja leta tudi nujno potrebujeta. 

 …

Hotel sem svoj mir in naredil sem izpit za barko

Že nekaj časa sem čutil, da se v meni nekaj dogaja, kot da sem potreboval spremembo, kot da sem se naveličal živeti, tako kot sem živel in sem potreboval nekaj drugega, dokler nisem naredil izpit za barko, nisem bil srečen.

Začelo pa se je tako čisto spontano, srečal sem starega prijatelja in saj veste, ko si potem na hitro poveš, kako živiš in on je me je presenetil, ker je rekel, da živi na obali, da je naredil izpit za barko, si kupil barko in sedaj živi sovje sanje. Takrat se je v meni nekaj prebudilo, kot da sem se zavedal, da potrebujem nekaj več, da sem sit tega standardnega življenja in da bi rad nekaj več. 

Ko sem ga poslušal, kako je naredil izpit za barko in da to ni noben tako velik problem, le denar in čas potrebuješ, sem vedel, da me vleče v te vode. Izmenjala sva si telefonsko in šla vsak po svoje, jaz pa sem potem vse naslednje dni premišljeval le o tem, da bi tudi jaz imel izpit za barko, če ne drugo tako za dušo, da bi lahko kadarkoli šel na barko, ko bi našel čas. 

Tako je minil en teden in že sem klical prijatelja, če mi lahko pomaga, kje in kako naj naredim izpit za barko, to pa je bila tudi prelomnica, da sva še danes naj boljša prijatelja. Namreč povedal mi je vse, kako in kaj, peljal me je tja, kjer je dela izpit za barko, bil ves čas z menoj, danes pa se skupaj voziva po morju, ko organizirava poti. Kdo bi si mislil, da se mi bo življenje tako spremenilo, sedaj še samo čakam, kdaj bom lahko šel na barko, ker tam sem srečen in svoboden, izpit za barko je v mojih rokah in sedaj lahko grem kamor koli želim. 

…

Huawei servis je moji hčerki že tretjič popravil telefon

Kaj počnejo ti otroci z telefoni se vprašam vedno, ko me hčerka prosi, da če ji lahko popravim telefon, ker ji ne dela. Čisto nič ne pazijo na njih, po moje jim dnevno padejo na tla. Seveda sem spet telefon nesla na Huawei servis, da ji ga popravijo, ker mi drugega ni preostalo, ne morem ji neprestano kupovati novega telefona. Tokrat pa mi je Huawei servis predlagal, da bo potrebno počasi kupiti nov telefon, ker ta ne bo delal dolgo. Seveda, me je zanimalo, kaj vse je narobe in koliko bo spet strošek popravila, kar lasje so mi šli pokonci, ker sem bila res jezna, da moram non stop popravljati njen telefon.

Tokrat strošek za popravilo sploh ni bil nizek, prvič je bilo popravilo tako drago. Pa sem bila pošteno zmedena, ker mi je zaposleni že itak rekel, da telefon ne bo dolgo delal, zakaj si sedaj delam dvojne stroške. Hočem ali nočem, bom morala hčerki kupiti nov telefon, ko bo ta nehal delati. Tako se nisem odločila za popravilo, pokvarjen telefon sem dala v torbo in Huawei servis prosila, če imajo kakšen dober telefon. Vem, da sem riskirala, ker sem sama odločila, da ji kupim nov telefon, res se mi ni dalo, še enkrat hoditi okoli zaradi telefona, pa še Huawei servis je imel dobre nove telefone, tako, da sem izbrala enega, ki je svetoval on in ki mi je bil primeren za mojo hči.

Sedaj pa kar bo pa bo. Edino kar sem še, sem Huawei servis prosila, če hčerki slučajno ne bi bil všeč telefon, da ga pride zamenjat za drugega. Doma pa presenečenje, hčerka je bila presrečna, da sem ji kupila ta telefon, to je bila njena želja in sedaj ima prav ta telefon, ki si ga je želela, to pa je sreča, sem si misila in seveda dober nasvet, ki ga je dal Huawei servis, ker sama bi mogoče izbrala drugega.

…

Pobeg od vsega in hotel Bovec

Tudi vi včasih potrebujete pobeg od vsega. Ko imate vsega dovolj, ljudi, službe, opravil, obveznosti in ko si želite en vikend pozabiti na vse? Sama sem si to uresničila, ker sem vedela, da to moram storiti, drugače se ne bom počutila dobro, poiskala sem hotel Bovec in tisti vikend, ki je bila planirala poroka pobegnila daleč stran.

Poroka je bila namreč odpovedana zaradi korone in to ni lep občutek, ko se odločiš za tak korak in potem se ne moreš poročiti, tako sem že prej vedela, da ne bo dobro zame, če bom tisti vikend, ko bi se mogla poročiti ostala doma, tako sem poiskala kraj, kam bi šla in našla primeren hotel Bovec, kamor bi se po eni strani skrila, po drugi pa sprostila od vsega tega. Nisem želela ta dan poslušati, kako bi bilo lepo, če bi se lahko poročila, preveč sem bila žalostna, preveč čustev je bilo vpletenih, tako sem hotela samo stran. 

Ko sem v soboto dopoldan prišla v hotel Bovec, sem vedela, da sem naredila prav. Tisti težak kamen, se je kar odvalil iz srca, lažje sem dihala, drugi kraji, drugo ozračje, drugi ljudje, to je bilo to. Te misli okoli poroke so se kar porazgubile, začela sem dihati ta svež zrak, zaposleni so me zamotili, da nisem več premišljevala o poroki. Bilo mi je lepo, je pa res, da je bil hotel Bovec prekrasen, zaposleni prijazni, njihovo obnašanje je bilo zame ravno prav, malo so se pogovarjali z teboj, po drugi strani pa ti pustili tisti mir, ki si ga potreboval. Tako sem hotel Bovec doživela na svoj način, umirjeno, priznam, da sem bila večina časa kar v hotelu, nisem imele želje hoditi okoli sama, raje sem bila v hotelu med ljudmi, ker se je več dogajalo. Samota mi ni odgovarjala, zato pa je hotel Bovec poskrbel, da mi ni bilo dolgčas in ne bom ga pozabila, da sem tukaj pozabila na svojo poroko.

…

Na zapestju se mi je pojavil ganglion

Od nekdaj sem športni tip človeka, zadnje leto pa sem povečal treninge na fitnesu in ravno zato se mi je pojavil ganglion, sprva sploh nisem dajal pozornosti, potem pa me je začel motiti, tako da sem se pozanimal, kaj bi to lahko bilo. Seveda na fitnesu vsi poznajo to oteklino ali zatrdlino na zapestju, je kot neka mehka cista in pravi se ji ganglion pojavi pa se pri ponavljajočih gibih ali pa zaradi preobremenitve. 

Sedaj, kako se to zdravi, pa sem moral obiskati zdravnika, kateri mi je dal več možnosti. Priznam, da sem bil kar prestrašen, ker ta zatrdlina ni videti simpatično in te enostavno skrbi, če se na telesu nekaj pojavi, kar se ne bi smelo. No, zdravnik mi je ravno tako, takoj povedal, da gre za ganglion in da ima tri možnosti zdravljenja:

  • Punkcija,
  • operacija,
  • masiranje.

Sam se zelo težko odločiš, kaj boš naredil, seveda poslušaš zdravnika, ki pa te zbega z tremi načini zdravljenja. Ker nisem vedel, kaj bi naredil, sem ga odkrito vprašal:

»Kaj pa bi naredili vi, če bi imeli ganglion?«

Zdravnik me je malo čudno pogledal, se malček nasmejal in odkrito odgovoril, da on bi prvo probal z masiranjem, da bi ganglion počil, ker je tako zdravljenje najuspešnejše, ker se ne pojavi več. Če pa greš na operacijo ali punkcijo, pa se stvar lahko ponovi. Tako sva se dogovorila, da se čez nekaj časa oglasim nazaj, da bom probal masirati, da bi ganglion počil, če pa mi ne bo uspelo, pa bom šel na operativni poseg ali punkcijo. Tudi zdravnik je bil zadovoljen z mojo odločitvijo. Doma sem imel kar nekaj težav, ker mi bule ni bilo prijetno masirati, tako se je moj oče ponudil in res je tako močno masiral, da je ganglion počil. Kako sem bil vesel, ker me je rešil operativnega posega, pa še ponovil se ne bo, če bom imel srečo.

 …

Stric mi je podaril Beneteau plovilo

Vezi, ki nastanejo v življenju so zanimive, nekatere morajo, nekatere pridejo same od sebe, nekatere se s časoma prekinejo, jaz in moj stric pa sva ustvarila vez, ki je bila povezana z Beneteau plovilom. Namreč imel sem strica, ki sem ga imel zelo rad, vedno mi je pomagal, pogovor z njim v najstniških letih, mi je razblinil še tako veliko skrbi, ki sem jih v teh letih imel, zelo rad sem ga imel. 

Kako zelo se spominjam, ko sem prišel do njega in imel zaskrbljen obraz, on pa je pogledal in dejal:« Pridi greva na eno vožnjo z Beneteau plovilom:« 

Ta stavek ne bom pozabil nikoli v življenju, bil je pomorščak, oboževal je morje, če nisi vedel, kje bi ga našel, si se samo sprehod do marine, kjer je bilo privezano njegovo Beneteau plovilo in tam si našel njega. Najine vožnje po morju so bile vedno lepe, spominjam se kako sem čakal vikende, da grem do njega v marino. Kmalu sem si ustvaril svojo družino in svojega sina sem vedno vzel z seboj, ko sem šel do njega. Tako smo pogosto za vikende pluli z Beneteau plovilom jaz, stric in sin. Leta so tekla in stric je zbolel, vedeli smo da nima veliko časa, obiskoval sem ga v bolnišnici redno in mu nosil slike Beneteau plovila, da je videl, da je vse v redu, da skrbim zanj.

En dan pa me je šokiral, zjokal sem se ob njegovi postelji, ko je potegnil papir in mi ga dal v roke, na njemu je namreč pisalo, da je sedaj njegovo Beneteau plovilo moje. Ostal sem brez brez besed, solze so tekle po obrazu, kako zelo sem si želel, da bi plul z njim, a to ni bilo več mogoče. Danes sem lastnik Beneteau plovila po njegovi zaslugi in srečen sem, da sem imel čas z njim.

…